nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Vsekakor se je razširil daleč: gojili so ga in ga še v sredozemskih deželah, na Kavkazu, v Alžiriji, Iraku, Iranu (tam so mu pravili dulima), na Kitajskem (že leta 700 pred Kr., prinesli so ga seveda po svilni poti), v srednji in Indiji (tja je prišel v prvem stoletju po Kr.), Pakistanu, Siriji, Turčiji, v Maleziji, Indoneziji (omenja ga poročilo iz leta 1416), na Bermudih (1621) in v Afriki; Španci so ga s Hernándom Cortésom zanesli v Mehiko, od tam je leta 1769 z misionarji prišel v Kalifornijo, Teksas in Arizono. Granatno oziroma kartažansko jabolko je dobilo ime po punski rimski severnoafriški koloniji, Plinij starejši je sadež poimenoval malum Punicum, poznejše imenovanje »ploda z mnogo semeni« (stari so videli, da granatno jabolko sestavljajo le semena, in ga zato upravičeno imenovali panspermia, nič manj pravilno pa ni sodobno ime polysporia) se je ustalilo pri izrazu Punica granatum (latinski pridevnik pomeni poln semen) - čeprav bi bilo pravilneje Punica granata, a se napaka
v spolu in sklonu ponavlja že toliko časa, da je postala nedotakljiva.
Iz imenitnega sadeža je mogoče iztisniti odličen (najbolj smiselno je uporabiti ožemalnik za pomaranče) in ga popiti, kdor pa se je tega zmožen vzdržati, si lahko naredi perzijsko omako fesenjan (v katero mora naribati še orehe) in jo ponudi ob perutnini, naredi si lahko enega od tisočih koktejlov, ki zahtevajo granatnega jabolka oziroma grenadino, s semeni granatnega jabolka je mogoče učinkovito poživiti niz omak ali indijskih karijev, okrasiti solato ali mehiško nacionalno jed chile en nogada - kot svetujejo zadnja leta, pa je granatna jabolka priporočljivo zobati kakorkoli, saj imajo kup zdravilnih lastnosti, od tega, da znižujejo krvni pritisk, umirjajo različne infekcije in vnetja, premorejo antioksidante, znižujejo raven holesterola, imajo nasploh močan protibakterijski učinek in menda celo pomagajo zdraviti impotenco.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani