nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tako, kot rečeno, vzbuja mešana občutja, in sicer v dvorani in na odru: tudi liki, s katerimi se srečuje, se ne morejo »odločiti«: z istim izhodiščnim »ne vem, zakaj« fascinira sorodnike, policaje, kurbe, zvodnike in meščane, rablje in žrtve, najprej nemara zato, ker je tak njegov nehoteni vpliv, nato pa zaradi njihove lastne neodločnosti. Ta neodločnost/nedoločnost v odnosu do zločina, do zla, je gotovo ključni razlog za fascinacijo, vendar - preden začnemo moralizirati - moramo reči, da ima »opravičilo«: Koltès namreč dramsko nenavadno učinkovito zapeljuje gledalčev pogled in poglede likov prav z omenjeno poetično odprtostjo, ki ne obsoja, a tudi ne zgolj hladno prikazuje, ki je empatično nedvoumna, a hkrati racionalno dvoumna, čeprav razgrinja tudi (nikdar do kraja pojasnjene) razloge za nastanek ...
A končnega odgovora ni in ni, odgovor je zgolj novo vprašanje, nenehno vpraševanje o naravi zla, pravzaprav o naravi človeka, človečnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani