nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Roza kot da bi svoj lik, njegove besede in situacije, ustvarjal v trenutku nastopa, jih prikliceval iz neke (prozne) preteklosti in jim iskal prostor v (gledališki) sedanjosti, vse to pa z avtentično zadrego na eni strani in pravkar porojeno suverenostjo na drugi.
Vrednost Rozove uprizoritve je torej v rahločutni izvedbi, ki po eni strani uprizoritev približa spontani logiki otroške igre, po drugi strani pa jo uokviri v zanesljiv in premišljen - vselej tudi prepoznaven in značilen rozmanovski - gledališki kontekst. Čudežno in neposredno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani