nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Veliki pok pred skoraj 14 milijardami let, vse te galaksije, vsa ta osončja, temna snov in temna materija, ki sestavljata večino nam znanega vesolja, vse to se skriva v matrici nekega globokega praspomina, v magmi človeški sanj in besed. Ja, moji junaki, literarne figure ali kakorkoli jim že rečeva, se zavedajo teh dimenzij vesolja, v njihovih ušesih odzvanja odmev velikega poka.
Je to zavedanje svoje majhnosti nasproti prostranosti vesolja, kot bi najbrž rekel kak, ki ga v romanu tudi večkrat omenjate, neke vrste uteha, ali je, po drugi strani, tesnoba ob zavedanju svoje majhnosti in minljivosti še večja?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani