nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Marenberg lahko torej utemeljeno dojemamo tudi na ozadju pesniškega premolka. Vprašanje, ki se tu kar samo postavlja, je, kakšna je ta vrnitev na prepolno pesniško prizorišče. Če z vidika poetične učinkovitosti pogledamo na zbirko kot celoto in pri tem seveda ne odmislimo avtorjevih preteklih pesniških prizadevanj, ugotovimo, da se Šömnov nekdanji postromantično naravnani pesniški jaz (pogosto ponotranjenje pokrajine, zlasti prekmurske) z močnimi eksistencialističnimi primesmi - popolnoma sprt s svetom in včasih tudi sam s seboj, jaz, ki je svet in življenje doživljal kot nekaj absurdnega -, v Marenbergu umakne govorcu, ki svet in življenje gleda kot nekaj, kar kratkomalo je, in skuša narediti še korak naprej v že skorajda wittgensteinovsko dojemanje sveta kot nečesa, »kar se primeri«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani