nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
in Nowicka se v plesno gledališki predstavi Hommage à trois - nemara bi bila ustreznejša oznaka plesno gledališki performans - lotevata avtorstva in lastništva idej, originalnosti in kopiranja, skratka ene od tem iz železnega repertoarja sodobnega plesa ter performansa. Zanimiv uvodni prizor z delovno lučjo na prizorišču je zastavljen kot pogovor z avtoricama po končani predstavi (ki pa je občinstvo še sploh ni videlo); v njem avtorici načneta temo o možnosti izvirnosti v umetnosti ob dejstvu, da ustvarjalec vede ali nevede podlega vplivom drugih avtorjev - uveljavljen avtor, dodajmo, lahko tudi vplivu samega sebe, kar se kaže kot avtorecikliranje -, nato pa občinstvo povabita, naj z njima v preddverju pokramlja o predstavi. Ampak namesto v preddverju se, po pričakovanju, predstava nadaljuje na odru, kjer je enourno dogajanje umeščeno med dva prizora: v prvem Nowicka na ozadju prizorišča s strani obrnjena proti kameri izvede stiliziran erotični ples, med katerim mečka pred
sabo na tleh položene papirje, katerih vsebino - nagovor občinstva in koketiranje z njim - vidimo šele v zadnjem prizoru, ko se na platnu odvrti projekcija prizora.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani