nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Hkrati z zgodbo se ritem govora umirja, ta dobiva na preglednosti in razumljivosti. Tudi zato tisto, kar vznemirja, ta obup, zamolklost mestnih luči in mravljišče strasti, pometenih pod preprogo omikanosti, močno vdre na plan, še najbolj pa lakota po drugem, po nekom, ki bi zapolnil tisti večno prisotni manjkajoči delček sebe. Manko, ki na plan vdira tako skozi ekspresivnost in artikuliranost telesa, še posebno pa ponavljajoče se geste, iste, pa naj je to nastopajoči v vlogi gledalca prizorov, o katerih pripoveduje, ali v vlogi udeleženca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani