nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Kakršno koli resničnost že živimo, je ta absolutna in dokončna, sleherna ideja napredka in pozitivistične evolucije je absurdna, je zgolj veriženje praznine kot paradoksalen odziv na navidezno veriženje polnosti, ki nam ga vsakodnevno servirajo množični mediji in pop kultura.
Medtem ko sta bili menda temeljni izhodišči uprizoritev Zastav v Veliki Britaniji in na drugih evropskih odrih ironija in humor, se je režiser odločil za precej bolj mračen izris karakterjev; humor sicer vseskozi relativizira dogajanje in ostro verbalno in fizično komunikacijo ter blaži moralističen ton, vendar se predstava odvrti v farsično prazno ekstistencialno spiralo, ki se razvija ex nihilo, brez vzrokov, tako rekoč arbitrarno. Konec predstave je tako le še končno slovo od ostankov življenjskih iluzij, priložnosti - kolikor se sploh obstajale - so bile izgubljene z že omenjenim konformizmom, lažjo in izdajo, kar pa ne predstavlja ekscesa, temveč temeljni vzorec obnašanja današnje družbe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani