nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Predvsem pa je to predstava obeh igralk; kot matere, ki počasi, iz negotovosti in defenzive in krča, kar vse se kaže navzven kot z ničimer sprožen afekt, kot nepredvidljiva emocionalna oscilacija, izkriči vse tisto, česar ni nikoli izrekla: vzroke za svojo upornost in za navzven nevarno, pa kljub vsemu zavetje skupine, grupe, gibanja. Pri tem je prežeča in nepredvidljiva, v drži nekoliko pogrbljena, kot mačka pred ravsom, oprezna, z natančno doziranimi izbruhi, to je natančna igra hitrih potez, igra na vse ali nič, s hipnimi menjavami razpoloženja, s pospeševanjem, ki ni postopno, temveč skokovito; ob njej in nasproti kot hči, na začetku še nekako okorna, skoraj milobna in kot da sprijaznjena, navidezno urejena in odrasla, vendar tudi ona, ko se razbije njen oklep, nevarna in popadljiva, za njeno začetno pomirjeno fasado se skriva jeza, ki izbruhne. Vsekakor je to intenzivno gledališko doživetje, ki ob tem, da postavlja drugo zoper drugo dve generaciji in dve različni občutenji
časa, dva navidezno diametralna odnosa do prihodnosti in utopije, prepriča tudi z redko videno intenzivnostjo in brezkompromisnostjo materinsko-hčerinskega obračuna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani