nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Hči, ki pride ob nosečnosti ponovno vzpostavit razrahljane odnose, po spravo, morda izreči vse neizrečeno, o ljubezni in njeni odstonosti. Dva svetova, dva časa, dve paradigmi, preval sedemdesetih v osemdeseta s svojim emancipatoričnim potencialom in današnji čas znižanj ter točk zvestobe neusmiljeno trčita, potem sledimo razvoju in otoplitvam njunega odnosa, rojstvu sina in vnučka, ki pa je gluhonem; če mati še ves čas kriči in brca okoli sebe, ne da bi poslušala druge, je hči bolj molčeča, dokler se ji ne iztrga avtentičen glas, takrat nastopi davljenje, ki se v familiji prenaša iz roda v rod, in vidimo, da stališča in jeza in celo upor so, samo potlačeni, da težko privrejo na dan, saj so še manj ozaveščeni, brez vzorov v družbi. Möderndorfer izpiše svojo »dejansko igro« s pomočjo štirih časovnih izsekov, opazno je ponavljanje in zrcaljenje usod in v tem je determinističen, usodi in okolju, v katerega smo rojeni, očitno ne moremo pobegniti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani