nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Zdi se, da še enkrat laboratorijsko požene znan spor skozi dramatično slamoreznico zato, da bi videli, kaj je od njega ostalo danes, kaj so njegove posledice in delovanje, vse skupaj je krepko ironizirano, nezresnjeno, komentirano, visoko je presvetljeno z banalnim, banalno pa hipoma vzdignjeno, sublimizirano. Prav s temi potujitvenimi postopki, z mešanjem pripovednega in dramatičnega, pa z lirizacijami, katalogizacijami in tudi s čistimi jezikovnimi igrivostmi in izštevanjem, tako ljubim ludistični dramatiki, se ves čas žanrsko poigrava, drama sproti menja svoje strategije in lege, o čisto resnih in usodnih zadevah spregovarja lahko in ironično, zafrkljivo, s tem pa se seveda izmika tistemu angažmaju, ki ga je politična dramatika imela v nekdanjih časih, ko je bila eno redkih (ne vedno) dovoljenih sredstev za odpiranje tabuiziranih tem, večinoma tistih o nečednem in zločinskem delovanju tovarišije pri utrjevanju revolucionarne oblasti in partijske
prevlade. Prav s svojo okretnostjo in nezasidranostjo slabe štiri ducate prizorov postavljajo mrežo, v katero lovijo posamezne usode in spregovarjajo o časih, ki so morda minili, vendar učinkujejo, še preveč učinkujejo na sedanjost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani