nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Zraven so pomešane absurdne in abstraktne osebe, recimo vedeževalka, ki spregovarja z orakeljskim glasom Knjige premen, zraven pa avktorialno, vsevedno komentira tisto, česar ne moremo vedeti in s tem prešiva različne čase, in tudi nekaj dramskih situacij je čisto potujenih: tako dobimo skoraj abstrakten in brezčasen konflikt, spor med nami in njimi, kdor koli je pač kje bil, prenesen na eno samo družino, in kjer bi pričakovali obsodbo ideologizacije in politizacije, je pravzaprav smešenje, demontira vsakršen diskurz in mu jemlje končno veljavo. Zdi se, da še enkrat laboratorijsko požene znan spor skozi dramatično slamoreznico zato, da bi videli, kaj je od njega ostalo danes, kaj so njegove posledice in delovanje, vse skupaj je krepko ironizirano, nezresnjeno, komentirano, visoko je presvetljeno z banalnim, banalno pa hipoma vzdignjeno, sublimizirano. Prav s temi potujitvenimi postopki, z mešanjem pripovednega in dramatičnega, pa z lirizacijami, katalogizacijami in tudi s čistimi
jezikovnimi igrivostmi in izštevanjem, tako ljubim ludistični dramatiki, se ves čas žanrsko poigrava, drama sproti menja svoje strategije in lege, o čisto resnih in usodnih zadevah spregovarja lahko in ironično, zafrkljivo, s tem pa se seveda izmika tistemu angažmaju, ki ga je politična dramatika imela v nekdanjih časih, ko je bila eno redkih (ne vedno) dovoljenih sredstev za odpiranje tabuiziranih tem, večinoma tistih o nečednem in zločinskem delovanju tovarišije pri utrjevanju revolucionarne oblasti in partijske prevlade.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani