nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Nekakšno vzvišeno mesto poenotenega pogleda prešite zgodovine zasedata akrobata in, ki vešče abstraktne kombinacije izvajata večinoma pripeta nad prizoriščem, razcep med spominom in interpretacijo utelešata gibalki in, ki se premeščata z intimnega, s tepihom prekritega dela prizorišča na druge, recimo temu bolj obče točke izjavljanja, ki jih scenografsko določajo abstraktne kovinske konstrukcije (), peto nastopajočo, deklico Al, pa je mogoče razumeti kot prejemnico zgodovine in torej kot človeško prihodnost. Predstavo, pospremljeno z zvočnim oblikovanjem, ki med drugim vključuje glasbo skupine z izvrstno vokalistko, odlikujejo vizualne prvine, tako oblikovanje luči kot navsezadnje v živo modulirane, na platno v ozadju projicirane abstraktne podobe, ki so učinek snemanja gibalnih kombinacij in - ta postopek je tudi stalnica Kordovih projektov, ki pa v kontekstu velikopotezne vsebine kljub abstraktni estetiziranosti učinkuje precej dekorativno.
Najšibkejši element predstave
je s težkimi pomeni in velikimi besedami nabito hermetično režiserjevo besedilo, ki iz ust izvajalsko sicer korektnih, a odrsko ne ravno izkušenih izvajalk učinkuje še toliko manj prepričljivo; da izvajalke zelo zapleteno besedilo berejo s papirja, gre še razumeti, ne pa tudi, da so namesto z naglavnimi mikrofoni opremljene z ročnimi, kar deluje okorno in ovira njihovo gibanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani