nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
S tem pa tudi naši naravi kipa, ki se spreminja v žarčenje gibljive slike, nemirnega živčevja, čas-prostor preskakujočega uma, ki, ontološko prav na ravni jezika, odpotuje v neznane kraje, daljave, domišljenosti. Vedno je bilo tako, čeprav gremo danes »dlje«, zato nam je vedno težje slediti. V temelju naše (ne)vednosti je predstava o nenehno spreminjajočem se modelu vesolja, ki se širi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani