nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
No, v romanu Smrt in jaz, midva - kritik ga je ocenil s kratkim opozorilom »surovo in udarno« - melanholičnost ni tako razvidna, pripovedovalec romana je suhohumorni, ironični gospod Engelbert, ki je, kakor lahko izve bralec že takoj na začetku, malce nižji (»Počutil sem se tako majhnega, da me je preveval občutek, kot da me sploh ni.«), svojo zagato pa rešuje na svoj način in si najde vzornike v tako imenovanih velikih malčkih: »Jaz (1,59) sem bil torej za spoznanje manjši od Heideggerja, zanemarljiva dva centimetra, toda dobrih deset večji od Schlimanna, sedem centimetrov večji od Picassa in ravno ušiva dva centimetra manjši od Humphreyja Bogarta.« V pripovedi razgrinja svoje bizarno dvajsetletno pričakovanje smrti svojega domnevno premožnega sorodnika in dobrotnika, a se vse skupaj precej hitro sprevrže v ves čas malce humorno zgodbo »o počasnem in dolgotrajnem človeškem propadanju, preračunljivem harlekinstvu in skoraj poniglavih poskusih pretentavanja družbe.« V Stadlerjevem
dovtipnem spletu upanja in porazov vrvi od komičnih vložkov in hkrati od upanja, da se bo nekoč vse razrešilo, da bodo bolečine proč in bo vse idilično, kot bi moralo biti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani