nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
je očitno neustavljivo privlačen, predvsem za ženske, ki kot on sam nočejo prevzeti dokončnih in radikalnih odločitev; prvo kopuliranje se zgodi kar v kupeju nočnega vlaka s Štajerske. Tudi njegova resna in stalna je poročena, in to z njegovim kolegom iz glasbene šole, zaplete se z zgornjo sosedo, ki je vneta lacanovka, spinozistka in sploh do fundamenta filozofična, seveda tudi vezana, malo se spogleduje z ločeno tajnico šole in ga verjetno odvrne ravno to, da bi šlo tam bolj zares in za zmeraj, zadnja nesojena je Skandinavka, ki jo spozna med svojim študijskim potepanjem po Mehiki, vendar se spet ne more odločiti. Ko obeta, da bo našel zavetje neba, da bo poniknil v srednjeameriških mestih in našel terminalno resnico v zlivanju velikih količin tekile, ko že vsi upamo, da se bo razpustil v množici in začel na novo, brezimno in brez težke osebne prtljage, se samo vrti na avionu, grabi ga tesnoba in pravzaprav strah pred tisočerimi možnostmi, ki pade na dobro podlago; ima namreč tudi
strahove o lastnem koncu, let čez Atlantik je že dobra priložnost za mobilizacijo obsesivnih podob, teles, ki se po padcu, ob trku neprepoznavno pregnetejo in imajo potem forenziki težko delo z ločevanjem in podobno ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani