nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Danes, ko imamo lastno državo in smo dosegli njeno priznanje v širši skupnosti držav ter ko se nam zdi vse to pretirano samoumevno, je avtor besedila postavil v ospredje (namesto množice dejstev in preverljivih podatkov) bolj esejističen način pripovedi, ki mu ne manjka samokritike in samoironije, da bi nam z njo dopovedal, da vse vredno, kar smo v svoji zgodovini dosegli in kar bi morali obvarovati, le ni tako samoumevno.
Slovenijo je avtor besedila po Rapsodičnem uvodu zajel v sedem poglavij (Ljubljana, Alpska in visokogorska Slovenija, Sredozemska ali sončna Slovenija, Kraška Slovenija s spodnjo etažo, Zeleno drobovje Slovenije, Panonska ali rodovitna Slovenija ter Dolenja ali starožitna Slovenija) ter jo končal s sklepnim pomislekom z zgovornim naslovom Slovenska družinska srebrnina in tudi: 'Ta hiša je moja, pa vendar moja ni'. Knjiga je po Kmeclovem mnenju dokument stanja krajinske arhitekture ter arhitekture in urbanizma, duhovnega
izročila in novih pogledov na čas in prostor, a tudi še en apel na našo zavest, ki pogosto po nemarnem zapravlja veliko vrednega, kar so nam zapustili predniki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani