nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ni treba biti »plečnikofil«, da se ne moreš načuditi betonski pisti, ki ji je pripadla čast, da bo namesto Mesarskega mostu povezovala Tržnico s Petkovškovim nabrežjem. (Da ne bo nesporazuma: v nasprotju z »ohranjevalci« Tržnice tudi sam menim, da je pompozni projekt neprimeren, saj bi, če ne drugega, s svojo agresivno masivnostjo delal silo mehkemu in nežnemu Petkovškovemu nabrežju; toda Kobetov most je druga skrajnost Plečnikovemu klasicističnemu kiču: to je goli arhitekturni nič brez duha, oblike in vsebine - pa ne takšen, ki se v svoji asketski skromnosti skrije v okolje, temveč ga s svojo popolno nenavdihnjenostjo in nedomiselnostjo žali in omalovažuje.)
Tudi ni treba biti možganski hrust, da opaziš sprevrženost logike, ki po eni strani koplje garažno hišo v srce staromestnega jedra, z utemeljitvijo, da primanjkuje parkirišč, v isti sapi pa načrtuje nove »zmogljivosti« (gl. načrtovani hotel v Mahrovi hiši), ki naj bi v tem že tako in tako prenatrpanem okolju
ta parkirišča zasedale.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani