nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ne morem verjeti, da človek, ki sem ga nekoč visoko cenila, podlega logiki najbolj grobega neoliberalnega kapitalizma, da ne vidi preprostega življenjskega načela, ki je, kot trdijo antropologi, človeškim živalim pomagal obstati, ker so v najtežjih časih za preživetje skrbele druga za drugo. Če pustimo ob strani biološko uro, ki jo imajo v sebi mnoge živali s človekom na čelu, da skrbijo za mladiče, dokler se ti ne naučijo skrbeti sami zase, je povojna opustošena in osiromašena Slovenija zrastla na spoštovanju, še več, na načrtnem gojenju medgeneracijskega sožitja, ki sega danes prav pri pomoči staršev otrokom daleč čez biološko mejo odraščanja.
Tudi mi, ki sodimo danes med starejše, smo bili mladi, tudi mi smo ves čas plačevali v obe zdravstveni in v pokojninsko blagajno, pa se nismo nikoli spraševali, zakaj bi plačevali za starejše, ki bistveno več porabijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani