nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Slikarka po eni strani premišljuje o višjih silah, ki določajo otrokovo usodo (in usodo vsakogar od nas), o nedolžnosti, soočeni z grožnjami, ki se jih ta seveda ne zaveda, pa o nekakšni »temni coni«, mraku medčloveških odnosov, obsesij, določenosti ... V tem smislu sta pomenljivi milo rečeno dvoumni sliki Obisk, s temno, hkrati zaščitniško in grozečo avtoportretno senco med cipresami za otrokom, in Žrtvovanje, z dramatično rdečim, skoraj kičastim koloritom, ki pa ga preglasi presunljivi portret dekletca z »žrtvovano« lutko v rokah in ožarjenim obrazom.
Realistični lik deklice v vsakdanjih oblačilih (na sliki Pot v ogledalo asociira tudi na avtoportret), ki je nadomestil nekoč obvezna »angelska« bitja, pomeni osvežitev, povezavo z vsakdanjostjo, a ne na račun za Krašovčevo običajne domišljijske dimenzije z realnimi oprimki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani