nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Genetska ambivalenca skladb se je v interpretacijah pomenljivo razbirala, zlasti po zaslugi pianistovih močnih impulzov, ki izzivajo, če ne že kar bremenijo godalca - Brahmsovo periodo sta s pastozno linijo zasitila do robov, se pa dotikala tudi lastnih (v intonaciji). Brahmsova skladba je bila bogato podana v pričakovanem valovanju (zadnji stavek), izvedbeni potek pa je vendarle vseboval tudi znamenja doktrinarnega pristopa, kakršen izrinja pristno glasbeniško komuniciranje.
Na vrsto je prišlo delo zrelosti in groze (eksistencialne stiske) - Šostakovičev Drugi klavirski trio -, od komornega ansambla pa je ostalo le še zelo pravilno delujoče okostje, z olesenelo violončelistko skrbno izdelanega zvena, z nasiljem pianistove suverenosti; izvedlo je navodila, zdržalo stopnjevanje, ampak glasba ni bila niti ponotranjeno razumljena niti predana v krogotok, temveč zaprta v kletko naučenosti, iz katere je posijal kak žarek le z violinistom Bardom,
bržkone naravno najobčutljivejšim članom tria.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani