nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Jedro uprizoritve tvorijo fragmentarne monološke ilustrativne pripovedi in tudi skrajno osebne lirske izpovedi osmih protagonistk in enega protagonista (,,,,,,, in, v predstavo je vključena tudi izpoved in podoba pokojne), v katerih posamezni akterji na iskren, duhovit, samoironičen in mestoma tudi globoko čustven način lapidarno, jasno, odkrito in tudi drzno oživijo prepričljive in pretresljive okruške zgodb in hrepenenj iz svoje osebne in posebne vsakdanjosti.
Če je v prvem delu, ki govori predvsem o klasičnih težavah in stiskah invalidov zaradi arhitekturne in tehnične neprilagojenosti okolja njihovim posebnim potrebam, vsebinska rdeča nit »nadaljevanka« o invalidki, ki polna optimizma in pozitivne energije do brezupa čaka na mestni avtobus z obljubljeno »platformo« za vstop z vozičkom in dovolj tenkočutnim šoferjem kot na svojega Godota, se v drugem delu dogajanje poglobi v čustveni in hrepenenjski notranji svet posameznice, ko prevzame rdečo nit nova
»nadaljevanka« o paru »z dveh bregov« družbenega okolja, v katerem »zdravi« ali »normalni« fant očitno ne zmore potrebne moči za pričakovano ter zaželeno polnokrvno in odgovorno zvezo z »drugačno« invalidko.
Uprizoritev nam na svoj mozaični večmedijski način (z glasbo, plesom, projekcijami filmskih odlomkov in diapozitivov) govori o tem, da so za nas vsakdanje težave, ki jih imajo invalidi z arhitekturnimi in drugimi podobnimi ovirami v našem okolju, še vedno preveč samoumevne ter da se jim po drugi strani še vedno preveč naivno čudimo, kadar se ukvarjajo s smučanjem in podobno tveganimi prostočasnimi dejavnostmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani