nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tudi v tej izdaji je razvidno, da se na začetku svoje poti ni podredil povojni preplavitvi literarnega prostora z »ideološko in umetnostno dogmatsko ždanovsko indoktrinacijo ali tako imenovanim socrealizmom«, narobe, pesnik je mirno pisal naprej svojo intimno liriko in ni bilo presenetljivo, da so ga avtorji Pesmi štirih »sprejeli medse kot pesniško tako rekoč popolnoma sorodno dušo in prijatelja«. v svojem branju pesnikove lirike opozarja, da je tudi v legah, ki izpovedujejo razočaranje, našel odgovor: »Avtorjeva v najglobljem smislu radoživa (...) človeška in pesniška narava je zmogla premagovati in tudi premagati potrtost in grenkobo, čeprav sta se mu poslej življenje in svet razkrivala v pretežno neromantičnih barvah in atonalnih akordih, v procesu tega silovitega notranjega prerajanja pa je lahko izpel nekaj najsubtilnejših občutij.« v tem kontekstu navaja besede, ki veljajo še danes: »Minattijeve krajine spadajo med najlepše v slovenski liriki in pusto, megleno
Barje bo na liričnem zemljevidu slovenske dežele zaznamovano kot fevd.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani