nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tako se med kitajskimi vrsticami, evropskimi vzdihi in univerzalnimi znamenji interpunkcije redno dogajajo nesporazumi. Ko je frankfurtski knjižni sejem letos za častno gostjo izbral Kitajsko, je bilo mogoče že zelo zgodaj napovedati, da bo to prej vir novih napetosti med različnimi pogledi na svet kakor polje odkritega dialoga med sogovornikoma, ki se med seboj občudujeta.
Če ne bi poznala Qing še iz osemdesetih let, ko je pisala kolumne za partijski dnevnik Guangming - kako drugače bi se lahko imenovalo glasilo, posvečeno intelektualcem, kakor »svetloba«, kar njegovo ime pomeni v kitajščini!? -, bi si lahko celotno frankfurtsko sliko olajšala s poenostavljeno delitvijo na »načelne oporečnike« in »odposlance diktature«, ki preprosto niso sposobni sesti za isto okroglo mizo, ne da bi se med seboj sprli in se tako duhovno uničevali, dokler »pokončni tovariši« ne bi demonstrativno zapustili tistega, kar bi moralo biti »izmenjava mnenj« in, besni na nedolžne
organizatorje kulturnega dogajanja, nekulturno zaloputnejo vrata, potem pa kljub temu na drugi strani vrat prisluškujejo, kaj se dogaja na svetovnem prizorišču svobodne misli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani