nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Seveda, nihče ni čist in kdor vdihne ta zatohli malomestni zrak, je že okužen.
Drugi pomemben premik je postavitev v javni prostor, ki je to samo napol; scenograf je zasnoval nekaj med bistrojem in menzo, z značilnim pultom med kuhinjo in jedilnico in odvodi v privatne županove prostore ob strani, njegov dom je naslonjen in zlepljen s tem karikiranim plastificiranim forumom, v katerem kraljuje novodobni proletariat; natakarica in čistilke, težaki in potem še ves čas malo navlažena jara gospoda z županom na temenu. Režija je močno poudarila prav to zadušeno delavsko ozračje, natančne odrske akcije, ki potekajo večinoma upočasnjeno in mestoma tudi prepočasi, to še ni čas hiperprodukcije, poudarijo ihtavost in čudno zbeganost natakarice, odigra jo, ki je v nasprotju z drugimi hitra in živčna, trzavična, ona je na dnu kljuvalnega reda in jo vsi izkoriščajo, se derejo nanjo, ona pokasira ob svojih še strahove vseh preostalih pred revizorjem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani