nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Režiserka in sta jo ob dramaturški podpori jezikovno pregnetla, na prevod Franceta naložila kar nekaj aktualizmov in jezik je zdaj spuščen, tudi vulgariziran, s tem prilagojen v prepoznaven čas in prostor postavljenim kreaturam, vse je neko bližnje in skoraj polpreteklo malomestje, v katerem se dogajajo vsakovrstne miškulance in prikrivanja, to pa z nekakšnim dobrohotnim in samo mestoma nevarnim uravnavanjem z vrha in jasno določeno hierarhijo, ki priskrbi tudi ključ za porazdelitev privilegijev in sorazmerno količino odpustkov pri vedenjskih odklonih. Seveda, nihče ni čist in kdor vdihne ta zatohli malomestni zrak, je že okužen.
Drugi pomemben premik je postavitev v javni prostor, ki je to samo napol; scenograf je zasnoval nekaj med bistrojem in menzo, z značilnim pultom med kuhinjo in jedilnico in odvodi v privatne županove prostore ob strani, njegov dom je naslonjen in zlepljen s tem karikiranim plastificiranim forumom, v katerem kraljuje novodobni proletariat;
natakarica in čistilke, težaki in potem še ves čas malo navlažena jara gospoda z županom na temenu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani