nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
In tisto, kar je bilo nekoč lepo, ter to, kar je bilo od nekdaj grdo, postaneta isto, v nekem vmesnem prostoru, ki ima za izgovor ljubezen in kjer moralni zakoni padejo, ostaja pa samo še goli interes, gola strast, se izenačita, razrešitev pa je v svetu, v katerem moralni zakoni še kljub vsemu veljajo, neizogibna. in sta v vlogah dveh, z nekim višjim magnetizmom zaznamovanih likov, intenzivna, kolikor je mogoče, ona spočetka v čisti veri, da je to, kar počne, prav, lepa in polna miline, potem, ob izvršitvi in spoznanju neizogibnega, tudi sama spačena, in on, telesno tog, spočetka z notranjo in zunanjo pokvečenostjo, a v trenutku dejanja nekako lep, skladen, dosleden, moreč za višji, najvišji cilj, ki daje odvezo za uporabo skrajnih sredstev. To je trenutek popolne, a usodne premenjave, preskoka iz ene v drugo kvaliteto, ki se zgodi kot neizbežna nujnost, a ne more ostati nekaznovan.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani