nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pa vendar je bilo v tem skupnem stresanju težke preteklosti s koščenih ramen v vsaki zgodbi o tem, kaj je kdo preživel, toliko individualnosti, da se mi je zdela Kitajska kot velika knjižnica, v kateri vsak na glas pripoveduje svoj roman. Nikomur si ni bilo treba izmišljati fiktivnih oseb in zapletov, vsak je bil hkrati svoj kritik in analitik, svoj zasebni poslušalec skupne zgodbe, v kateri je pripovedovalec sodeloval enako kot vsi drugi, pa vendar s povsem drugačnim pogledom na še povsem svež včerajšnji dan.
Kot študentje in prikrita nevarnost za kitajsko revolucionarno bit smo morali v pritličju poslopja, kjer smo stanovali, kolektivno spremljati televizijska poročila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani