nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Bistvo vseh teh svaril bi bilo mogoče strniti v ugotovitev, da je svet po koncu hladne vojne povsem pozabil na razoroževanje in ukrepe za preprečevanje širjenja jedrskega orožja, da pa je agresivna Busheva politika obračunavanja samo z nekaterimi »malopridnimi« režimi ob hkratnem toleriranju nelegalnega jedrskega statusa drugih privedla do zelo nevarnih in za ves svet lahko celo pogubnih sprememb. Imeti jedrsko bombo je namreč za nekatere države (S. Koreja) postala oblika življenjskega zavarovanja diktatorjev, za druge nekakšna bitka za status v regiji (Iran) in obramba pred morebitnim »iraškim scenarijem«, za tretje svojevrstna kompenzacija za njihovo majhnost in maloštevilčnost v klasični oborožitvi (po zgledu Izraela), za vse preostale pa (tako kot za Pakistan med velikima Indijo in Kitajsko) tista klasična oblika jedrskega odvračanja po logiki, »kdor prvi izstreli, umre kot drugi«, ki je bila v hladni vojni dovoljena samo velesilama.
Ker je jedrski duh očitno že začel nenadzorovano uhajati iz steklenice, ker je zaradi okoljskih problemov miroljubna uporaba jedrske energije postala za mnoge države smiselne alternativa, civilne in vojaške jedrske tehnologije pa ni preprosto ločevati, še manj pa morebitne zlorabe ustrezno nadzorovati (kar dokazujejo tudi igre, ki se jih gre iranski predsednik Ahmadinedžad), je skrajni čas, da začnemo dosledno uveljavljati sporazume o neširjenju jedrskega orožja (NPT), že najmanj dve leti javno opozarjajo vsi nekdanji ugledni politiki, ki o jedrski nevarnosti zagotovo nekaj vedo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani