nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tega na različnih izraznih ravneh izpovedujejo trije nosilni ženski liki v predstavi, potopljeni v temno brezno minljivosti in izgube, v refleksijo in (samo)refleksijo. V prežemajoči zvočni masi je prisotno stalno, temačno obarvano hrumenje, spodnje basovsko pulziranje (v izključno glasbenem vidiku bi jo ohlapno lahko označili kot izrazito ambientalno glasbo), vanj pa se prepletajo različni »zastrti« glasovi, ki spominjajo na vzvišeno, sakralno. Na ravni zvoka in giba (po avtorici predstave »sonoričnih podob«) smo tako potopljeni v prelivajoča čustva, občutja tesnobe, bolečine, otroškosti, celo naivnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani