nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Vrhunec dogodka je, ko se monstrum, posajen na tračnice, počasi odmakne od rampe in začnejo v vodi v bazenih, ki jih njegova pot zdaj razkrije, brbotati nenavadni drobni gejzirji; to je (laiku nedoumljiv) kemični proces, ki pa je izjemno asociativen, saj v njem razbiramo tako konec kot rojstvo, tako mikro- kot makrokozmos, tako zgolj vizualno (likovno) kompozicijo kot skrajni sežetek »smisla« predstave.
Zanimiv in presenetljiv je tudi, kot že rečeno, poklon avtomatov, še bolj pa nehoten odziv gledalca, ki se vpraša: Komu sploh ploskam? A odgovor je nedvoumen: prav tem bizarnim, a kljub vsemu živim zvočnim in vizualnim postavam, njihovemu ločenemu, samostojnemu, popolnemu kreativnemu življenju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani