nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Oziroma, še več in bolj točno: Goebbelsu ne gre za modernistično avtonomijo sveta kot kozmosa enakopravnih reči ali znakov zanje, in tudi v njem ne najdemo svetobolne romantične shizme, ki priča o od človeka (ali) zapuščenem svetu. Avtor zgolj udejanja neko "zunajeshatološko" možnost samote, ki pa je produktivna in plodna, uprizarja kreativni dialog s svetom, ki je pravzaprav stvaritev človeških rok, a se je nato osamosvojil, našel svoj lastni užitek v kreaciji zvočnih, vizualnih, čutnih pokrajin, v katerih človek nikdar ni niti nikdar ne bo bival.
To so pokrajine (landscapes), ki sicer še vedno vsebujejo spomin na človeka (tako se človeška figura v predstavi pojavi zgolj na projicirani sliki, ki jo posrečena tehnična domislica gledalcu približa oz. izostri), vendar predstavljajo neko avtonomno »človeškost«, bolje rečeno, živost, zapakirano v na videz neživ tehnološki ovoj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani