nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Gibanje šaolinskih menihov, katerih življenje vključuje gibalne in meditativne tehnike gong fu in či gong kot metodo ozaveščanja povezave duha in telesa in s tem duhovne rasti, odlikuje fluidno prehajanje trdote in mehkobe in je samo na sebi fascinantno, medtem ko je predstava kot »umetniški« okvir njihovega nastopa zgolj še ena komercialna verzija posameznikovega samoiskanja.
Kljub mnogim zapisanim besedam o premišljenem sodelovanju med koreografom in vizualnim umetnikom Antonyem Gormleyem je scenografija enaindvajsetih lesenih zabojev preprosta, odrsko že nič kolikokrat videna in predvsem uporabljena predvidljivo - kaj drugega pa naj se z zaboji počne, kot da se vanje in nanje leze, se jih prenaša po odru in iz njih gradi preproste skulpture -, kar so menihi seveda izvedli izjemno vešče. V meniški skupini izstopa njen najmlajši, dvanajstletni član, nekakšen zahodnjakov vodnik in učitelj kot utelešenje »v resnici preprostih modrosti«, ki
naj bi jih človek nosil v sebi, in ki zahodnjaka ob težkih trenutkih in preizkušnja spodbuja, da ne popusti in ne odneha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani