nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Njegov režijski princip je sodoben, diskurziven, neilustrativen in nemetaforičen, v njem je opaziti nenehen upor proti simbolizaciji oz. bitko s simboli, ki nastopajo kot nadomestki za realno. uprizarja novo, gledališko realno z uporabo različnih performativnih strategij, verbalnemu (idejnemu) izjavljanju vselej dodaja nepsihološke telesne »izjave« in se v neki točki (zlasti z nastopom zbora performerk, nosilk neideološkega, zgolj performativnega, pogojno rečeno ženskega pola te sicer izključno moške drame) približa fizičnemu, sodobnoplesnemu scenskemu jeziku, posamezni prizori - zlasti v drugem, diahronem delu »realne« poti leta 1943 na drugo zasedanje Avnoja v Jajce - pa so slikovito in dinamično instalirane situacije (omenimo samo »veslanje« čez Kolpo), scenski tabloji, kjer se podobe asimetrično prekrivajo in sinestetično spajajo ter na ta način uhajajo (nekdanjemu) simbolnemu redu. Izvirna in nemimetična je tudi sama struktura uprizoritve, ki se v nekaterih najbolj dramatičnih
trenutkih zdi, kot bi bila orkestrirana kot wagnerjanska opera, njen posebej izpostavljen del pa je gotovo zadnji, monolog o presežnem človeku, kakor ga je zapisal Nietzsche v znanem delu Tako je govoril Zaratustra, v izvedbi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani