nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
s sodelavci (omenimo še močno, dramatično glasbo Draga) je trenutno pri nas zagotovo najpomembnejši gledališki avtor, ki se mu zdi vredno premišljevati o slovenstvu in njegovih »koreninah«, njegova odrska esejistika pa predstavlja tako estetski kot miselni izziv gledalcu. Njegov režijski princip je sodoben, diskurziven, neilustrativen in nemetaforičen, v njem je opaziti nenehen upor proti simbolizaciji oz. bitko s simboli, ki nastopajo kot nadomestki za realno. uprizarja novo, gledališko realno z uporabo različnih performativnih strategij, verbalnemu (idejnemu) izjavljanju vselej dodaja nepsihološke telesne »izjave« in se v neki točki (zlasti z nastopom zbora performerk, nosilk neideološkega, zgolj performativnega, pogojno rečeno ženskega pola te sicer izključno moške drame) približa fizičnemu, sodobnoplesnemu scenskemu jeziku, posamezni prizori - zlasti v drugem, diahronem delu »realne« poti leta 1943 na drugo zasedanje Avnoja v Jajce - pa so slikovito in dinamično
instalirane situacije (omenimo samo »veslanje« čez Kolpo), scenski tabloji, kjer se podobe asimetrično prekrivajo in sinestetično spajajo ter na ta način uhajajo (nekdanjemu) simbolnemu redu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani