nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Tradicionalni (predmoderni pa tudi modernistični) pogled v uprizoritvi najde elemente drame oziroma gledališča s tezo ali idejne drame, Horvatova izpeljava pa je postmoderna (in še čez) ter uprizoritev (zlasti v prvem delu) strukturira kot sinhronijo diskurzivnih ploskev, kot esejistično plastenje izjav različnega tipa, ki jih v zunanjem pogledu druži lokacija: bunker, v katerem se skrivajo nekateri ključni protagonisti slovenskega narodnoosvobodilnega boja oziroma revolucije, v notranjem pa približevanje bistvu, jedru, viru (ki ga izraža tudi prispodoba »jajca«) revolucije, ki pa jo zlasti misli skozi rojstvo novega (slovenskega) človeka.
Iz poetično in filozofsko intoniranega ideološkega disputa, potekajočega med koreninami, iz katerih bo zraslo novo slovenstvo (scenografinja uprizoritve je) izstopa figura Kocbeka ali Pavleta (osebe so praviloma uprizorjene s svojimi ilegalnimi imeni, torej so neke vrste dramske šifre), ki - v emblematični, izjemno tenkočutni izvedbi
Fürsta - za razliko od svojih tovarišev misli revolucijo v vseh njenih razsežnostih, ali, kot nekje pravi sam: »Revolucija je čas, ko se na novo razodevata negotovost in nejasnost življenja.« V tem, v nenehnem spraševanju, v razpetosti med jasnostjo in nejasnostjo, gotovostjo in negotovostjo, pa vero in dvomom, strahom in pogumom, strastjo in samoto se temeljno razlikuje od soborcev, (), Dizme (), (), (), (), zlasti pa od alias (z neko odbijajočo živčnostjo ga igra), ki sicer Kocbeku ideološko ustrezno parirajo, od njega pa se razlikujejo v nečem težko izrekljivem, kar lahko popolnoma razumemo šele v polju (vizionarske) etike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani