nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Omemba »pošasti« Fritzla v naslovu predstave je v resnici marketinški trik: sam patološki posiljevalec (kar je v Fritzlovem primeru navaden evfemizem) je namreč v predstavi posredno omenjen samo v bizarni pripovedi njegove »sosede« in pa seveda v uvodu, v katerem režiser in akter te posrečene hibridne gledališko-medijske forme, že domala »zloglasni« provokator Hubsi (morda je tudi pri nas najbolj znan njegov »nastop« na znanem dunajskem opernem balu v kostumu Hitlerja), pojasnjuje medijsko (in politično) ozadje, kontekst in domet svojega šova (škandalu ob letošnji premieri smo lahko sledili tudi v naših medijih). Resnična vsebina predstave smo pravzaprav, kot pojasni, mi vsi, vsi potencialne žrtve nasilja vsakršnih Fritzlov, s katerimi se vsako jutro in vsak večer srečujemo v različnih »gostiščih«, in bi jih, skladno s Kramerjevo intenco, lahko zvedli na skupni imenovalec: mediji. Naša resničnost je namreč medijska resničnost, a ne kakršna koli, temveč tista izrazito rumena,
brezobzirno manipulativna, ki pa v temelju ustvarja javno mnenje ter, med drugim, tudi odnos družbe do nasilja oz. pojavov, kakršen je primer Fritzl.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani