nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Na razsežnem prizorišču, ki je vzbujalo vzdušje sivega, zaprtega, zanemarjenega in zaprašenega »kletnega« prostora (nemara svetopisemskih prehodnih vic) ter z rdečimi zavesami zapiralo in razpiralo poglede tudi v sosednje prostore domnevnega »gnezda greha«, ter ob mestoma gotsko srhljivi osvetlitvi C. Boerja in Verhoefa so protagonisti (razen dekleta) nastopili v črnih moških oblekah (kostumografi Javier Murugarren, in), a ko so si hlače »spodrecali«, ali jih slekli in svoje gole noge vidno spojili z zgornjimi deli prsatih lutk, so te zaživele v rokah in z dlanmi svojih animatorjev kot nadvse polnokrvne in frivolne zapeljivke. Igra o izgubljanju posameznikove identitete v času virtualnih in materializiranih nadomestkov je pridobila v oživitvi (pol) ljudi in (pol) lutk, ob vidnem prehajanju energije, živosti in »duše« od animatorja na predmet njegove animacije (in nazaj) seveda tudi značaj nazorne demonstracije sodobne umetnosti animacije in sestavljene umetnosti gledališča nasploh.
Pomemben delež pri svetovljansko večjezični in univerzalno sporočilni uprizoritvi ima glasba Allana, ki si mestoma pomaga s citati napevov iz znanih oper, muzikalov in popevk (npr. tudi naše Zemlja pleše) in jo živo spremljajo violončelistka, klarinetist Rok ter tolkalist ter ji v vlogi mojstra ceremonije in receptorja daje suvereno tenorsko solistično pevsko zloščenost (sicer tudi glasbeni svetovalec) Augusto Valença.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani