nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ker jo tudi fant začne prepoznavati in doživljati kot razpoložljivo lutko, jo kot tako nazadnje na silo »zloži« in kot mrtev predmet trenutne naslade odloži v enega od odmerjenih škatlastih prostorov v steni ter jo kot osebo in telo izniči.
Univerzalno zgodbo o pogubnem posameznikovem izgubljanju identitete ob iskanju »varnih« užitkov z vedno bolj izpopolnjenimi vsakršnimi nadomestki za prvinsko polnokrvno, a tvegano ljubezensko razmerje med partnerjema, ki se porazno konča z žrtvijo dekleta, so soustvarjalci oživili duhovito in celostno domišljeno ter prepričljivo izvedeno tako v celoti kot tudi v podrobnostih. Na razsežnem prizorišču, ki je vzbujalo vzdušje sivega, zaprtega, zanemarjenega in zaprašenega »kletnega« prostora (nemara svetopisemskih prehodnih vic) ter z rdečimi zavesami zapiralo in razpiralo poglede tudi v sosednje prostore domnevnega »gnezda greha«, ter ob mestoma gotsko srhljivi osvetlitvi C. Boerja in Verhoefa so protagonisti (razen dekleta) nastopili v
črnih moških oblekah (kostumografi Javier Murugarren, in), a ko so si hlače »spodrecali«, ali jih slekli in svoje gole noge vidno spojili z zgornjimi deli prsatih lutk, so te zaživele v rokah in z dlanmi svojih animatorjev kot nadvse polnokrvne in frivolne zapeljivke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani