nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Kot svojo drugo premierno uprizoritev v novi sezoni so v ljubljanskem Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) predstavili slovensko praizvedbo predzadnje in najbolj osebno izpovedne igre (1971-1999) Sla (Crave, 1998), kakor jo je pod prvotnim naslovom Skomine poslovenila Kosi ter so jo priredili in na prizorišče postavili dramaturginja, lektorica in režiser.
Lirsko izpovedne, kratke in skope (samo)govorne fragmente, na videz povsem naključno in neurejeno razsute oz. razporejene med štiri osebe oziroma glasove (C, M, B, A), ki si v izvirniku tako rekoč sočasno »segajo v besedo« ter še pospešujejo vtis popolne iracionalnosti, nereda, nemoči in nebogljenosti univerzalnega posameznika v najintimnejših razmerjih z bližnjimi in mimobežnimi neznanci, sta dramaturginja in režiser smiselno raz-stavila in postavila v bolj pregledno zaporedje štirih zaokroženih osebnih samogovorov (M, A, B, C), s katerimi se na profanem zabaviščnem barskem prizorišču izpovedujejo tamkajšnji
standardni protagonisti: pevka, pianist, mladenič z masko in plesalka. Barski prostor vsakršne nočne (alkoholne, tobačne ...) omame ter dražljive in popularne glasbeno-odrske umetelnosti se zdi nadvse pravšnji za drzne in nenadzirane najintimnejše lirske izpovedi in iracionalne krike, v katerih socialno, poklicno, generacijsko in značajsko individualizirani protagonisti razkrivajo medsebojne spolne, generacijske, vedenjske in kulturne razlike v temeljnih bivanjskih razmerjih do minljivosti in smrti, ljubezni, družine in rodu ter novodobno modnih mimobežnih spolnih avantur, a tudi skupno vitalistično trdoživo prvinsko slo po ljubezni, ki jih ob temeljni nezadoščenosti znova in znova žene k varljivim in minljivim nadomestkom zanjo - tudi k »petju« o njej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani