nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Če si vileniško prireditev ogledujemo po tej plati in poskušamo tako rekoč z diplomatsko senzibilnostjo ujeti odbleske zdajšnjega dojemanja srednjeevropskosti, bi bi bilo mogoče ugotoviti, da se je znova vrnilo isto: po identitetnih prebliskih in beganjih, ki pa niso nikdar izgubila pravega šarma in specifičnega kolorita, in umiku v druge meandre literarne resničnosti se z odločitvijo, da je letošnji lavreat tržaški pisatelj, esejist, profesor, prevajalec in dramatik Magris, stvari spet primikajo k središču, ki je vileniško prireditev zaznamovalo ob njenem začetku. Letošnji nagrajenec ima o evropskih in srednjeevropskih zadevah izjemno izčiščena in prepričljiva mnenja, on v mittelevropskem risu nikakor ni zgubljen, ravno narobe - iz izhodišča, da je evropsko pojmovanje individualizma povsem drugačno od ameriškega ali orientalskega, gradi táko razumevanje evropske resničnosti in morebitne prihodnosti, ki stavi na zanikanje kulturne dominacije, patriarhalnosti velikih in
izključevalnosti, slavi pa sožitje in sobivanje različnih kultur, torej povzdiguje na piedestal ravno vileniško načelo oziroma zagovor kulturne paradigme, ki z vso strastjo podpira »integracijski princip različnosti«. Nikakršno naključje torej ni, da je vileniška žirija letošnjo veliko nagrado namenila italijanskemu intelektualcu, ki v svojih kolumnah v Corriere della Sera šiba italijansko zunanjo politiko in take in drugačne berlusconizme, in hkrati letošnjemu dobitniku ugledne nagrade za mir nemškega borznega združenja založnikov in knjigotržcev, ki je v Magrisovem opusu predvsem uzrlo bojevito nasprotovanje vsemu, kar dela iz evropskega kulturnega prostora nekaj manj, kar je Evropi dalo njeno najsijajšnejše demokratično izročilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani