nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
A večina razpravljalcev se za tako provokacijo niti ni zmenila kaj prida, skoraj trmasto je niz uglednih pisateljskih imen še naprej tipal za bistvom tistega, kar je lanskoletni veliki nagrajenec Andrzej Stasiuk označil kot »zgodbo, katere resničnosti ne more nihče preveriti.«
Če si vileniško prireditev ogledujemo po tej plati in poskušamo tako rekoč z diplomatsko senzibilnostjo ujeti odbleske zdajšnjega dojemanja srednjeevropskosti, bi bi bilo mogoče ugotoviti, da se je znova vrnilo isto: po identitetnih prebliskih in beganjih, ki pa niso nikdar izgubila pravega šarma in specifičnega kolorita, in umiku v druge meandre literarne resničnosti se z odločitvijo, da je letošnji lavreat tržaški pisatelj, esejist, profesor, prevajalec in dramatik Magris, stvari spet primikajo k središču, ki je vileniško prireditev zaznamovalo ob njenem začetku. Letošnji nagrajenec ima o evropskih in srednjeevropskih zadevah izjemno izčiščena in prepričljiva mnenja, on v mittelevropskem risu
nikakor ni zgubljen, ravno narobe - iz izhodišča, da je evropsko pojmovanje individualizma povsem drugačno od ameriškega ali orientalskega, gradi táko razumevanje evropske resničnosti in morebitne prihodnosti, ki stavi na zanikanje kulturne dominacije, patriarhalnosti velikih in izključevalnosti, slavi pa sožitje in sobivanje različnih kultur, torej povzdiguje na piedestal ravno vileniško načelo oziroma zagovor kulturne paradigme, ki z vso strastjo podpira »integracijski princip različnosti«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani