nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Gospa ni bila prva, ki je pred menoj podvomila o večnem trajanju »kitajskega čudeža«. S svojim vztrajanjem pri angleškem imenu in s tem, da hodi v nedeljo v protestantsko cerkev - »recite mi Megan«, je dejala, ko sva se spoznali - je bila videti izgubljena med željami in resničnostjo, med katerimi se giblje postkomunistična neokonfucijanska in napol komunistična Kitajska, pri čemer se ves čas vrača na začetek kot na višjo stopnico svojega spiralnega vzpona.
Ko mi je pojasnjevala, zakaj je blokirana polovica televizijskih kanalov - »zaradi velikega praznika« je zamrmrala iz istega ustnega kotička, iz katerega je malo prej izražala nezaupanje v kitajsko svetlo prihodnost -, sva se nehote dotaknili 60. obletnice ljudske republike in se namenoma izognili omenjanju vojaške parade, ki jo za ta dan pripravljajo kot najzgovornejšo predstavitev železne volje do prevlade.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani