nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Če sta se, denimo, tukajšnja slikarja in pred dobrim desetletjem »drenjala« na skupni razstavi To mesto je premajhno za naju oba (v sezoni 1997 v ljubljanski P74), lahko nekaj podobnega tokrat pripišemo tudi med seboj konkurenčnim slikarjem iz daljne zgodovine, na razstavi, ki je bila pravkar na ogled v bostonskem Muzeju lepih umetnosti, med 17. septembrom in 4. januarjem 2010 pa bo zasedala Napoleonovo krilo pariškega Louvra. Dogajanje na njej je postavljeno v čas izpred dobrega pol tisočletja in v Benetke, v katerih si je v tekmi za naklonjenost krajevnih naročnikov komolce brusilo kar nekaj pomembnih umetnikov, ki danes v likovnih enciklopedijah zasedajo zajetna gesla. Razstava je, kar izdaja že njen naslov Tizian, Tintoretto, Veronese; tekmeci v renesančnih Benetkah, posvečena osrednjim trem med njimi, tj. Tizianu Vecelliu (ok. 1490-1576), dominantnemu in tudi izrazito dolgoživemu slikarskemu velemojstru, ki je v renesančnih Benetkah veljal za pravo institucijo, in njegovima
mlajšima konkurentoma, ki sta na krajevno umetniško prizorišče vstopila sredi 16. stoletja: Jacopu Robustiju, imenovanemu Tintoretto (1518-1594) in Paolu Cagliariju (1528-1588), prišleku iz, ki se ga je zaradi tega oprijel vzdevek Veronese.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani