nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
je podobno vprašanje o morebitni zaznamovanosti literature s taboriščno bližino smrti in totalitarizmom namenil, ki je odgovoril z reminiscenco na ozadje prizora iz Spopada s pomladjo (roman je prav ob letošnji vileniški prireditvi izšel v angleščini v zbirki Literæ slovenicæ v prevodu) in spregovoril o obupnem spoznanju, da je človeštvo razvoj pripeljal do točke, na kateri človek uničuje drugega človeka. »Telesa so uničevali, kot da so slama,« je spomnil in dodal svoje prepričanje, da smo na tem svetu sami in ga moramo tudi sami popraviti ... morda smo na začetku razvoja, morda bomo odkrili druge načine sobivanja. je svojima gostoma namenil tudi vprašanje o estetiziranju osebne izkušnje, vprašanje, ki ga sam sicer ne mara; Magris je v odgovoru spomnil na talmudsko prepričanje, da je bilo pred stvarjenjem sveta šestintrideset neuspešnih poskusov, pa tudi zadnja različica ni popolna, k temu je pritaknil priznanje, da je v primerjavi s slovenskima gostoma večera privilegiran,
saj ni doživel takih ideoloških in drugih težav kot onadva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani