nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Njihov uvodni akord oziroma vprašanje, ki ga je namenil letošnjemu vileniškemu lavreatu Magrisu in »mladostnemu šestindevetdesetletniku« (avtor, ki ga je tržaški župan pozdravil »s spoštovanjem in ljubeznijo,« je za vsak svoj odgovor, izmenično jih je formuliral v slovenščini in v tržaškem večinskem jeziku, požel aplavz), je bil namenjen prvemu dobitniku vileniške nagrade, »človeku eksodusa« Fulviu Tomizzi. je svoj hommage Tomizzi začel z opozorilom na pomen škofa za in še posebej na njegovo daljnovidnost, saj je bil zmožen napovedati srečnejše čase pristaniškega mesta dve stoletji vnaprej, o Tomizzi pa je povedal, da je tudi znal prepoznati prihodnost in da je s svojim poznavanjem slovenske zgodovinske resnice v dojemanje večinskega vnesel psihološko spremembo. Magris je v poklonu Tomizzi ugotovil, da je v osrčje svojega premišljanja in pisanja postavil problem meje, različnih kulturnih identitet in zgodaj razčistil s svojim čustvom pripadnosti. »Dobro se je zavedati, da smo vedno
del druge strani.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani