nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Množica ni prišla kar tako, ampak na pogovor treh literarnih zvezd,, Magrisa in Draga v okviru mednarodnega festivala Vilenica, ozračje pa je bilo táko, da se opazka, ki jo je nekdo navrgel ob vstopu v dvorano, češ da so nastopajoči videti kot trije znameniti tenorji, ni zdela prav nič čudna.
A trije »zvezdniki« prepolne dvorane niso prišli zabavat z lahkotnimi temami, tudi brali niso nič, svoje besede so suvereno zastavili na temo - obmejna identiteta in vse tisto, kar je z njo povezano. Njihov uvodni akord oziroma vprašanje, ki ga je namenil letošnjemu vileniškemu lavreatu Magrisu in »mladostnemu šestindevetdesetletniku« (avtor, ki ga je tržaški župan pozdravil »s spoštovanjem in ljubeznijo,« je za vsak svoj odgovor, izmenično jih je formuliral v slovenščini in v tržaškem večinskem jeziku, požel aplavz), je bil namenjen prvemu dobitniku vileniške nagrade, »človeku eksodusa« Fulviu Tomizzi. je svoj hommage Tomizzi začel z opozorilom na pomen škofa za in še posebej na
njegovo daljnovidnost, saj je bil zmožen napovedati srečnejše čase pristaniškega mesta dve stoletji vnaprej, o Tomizzi pa je povedal, da je tudi znal prepoznati prihodnost in da je s svojim poznavanjem slovenske zgodovinske resnice v dojemanje večinskega vnesel psihološko spremembo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani