nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ne le, da vam na božični večer v Neaplju postrežejo z linguini, prelitimi z omako iz inčunov; z enim od tisočerih načinov priprave take omake ali paste se je mogoče srečati v Alžiriji, oziroma v Provansi (anchoiade), na severu Evrope (Britanci so si omislili znameniti Gentlemans Relish, pasto precej hudega ribjega vonja in okusa), znana je pogača z otoka Visa, v Peruju, kjer so še pred desetletji ujeli največ inčunov, tudi znajo pripraviti marsikaj zanimivega, z inčuni pa je mogoče srečanje tudi veliko bolj vzhodno. Tako intenzivno ribji je na primer vietnamski nuoc-mam, kozhuva v Kerali v Indiji, v Indoneziji od petnajstega stoletja poznajo kecap ikan, Korejci za svoj kimči uporabljajo aek jeot, na Tajskem večine omak ni mogoče narediti brez nam plaja, nekdaj so v Evropo iz Kitajske uvažali ke-chiap, današnji paradižnikov kečap pa je ostal brez omake iz soljenih inčunov.
Brez soljenih filetov inčunov ni dobre Cezarjeve solate, prav tako ne omake puttanesca, a morda je
dalmatinski način eden od bolj avtentičnih: filete inčunov razvrstite po krožniku, posujte z malo na tenko narezane rdeče čebule in pokapljajte z dobrim olivnim oljem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani