nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Teater enega samega odrskega človeka je bil torej obdan z instrumentalno odzivnostjo in ansambelsko izrazno pristnostjo: v izvajalskem krogotoku se skladbe niso le ugledališčile, ampak so se razkrivale tudi s poprom notranjih oblikovalskih odnosov (npr. herojski patos Kihotove samoprojekcije, prerezan z lajnarsko bordunsko - Sančevo - ordinarno mislijo), s prikritimi nameni in persiflažnimi referencami - svojo ost namreč zapičijo v marsikaj, tudi v glasbo samo (Sonata).
V središču pa voix pointue. Visse s svojim registrskim dramaturškim žongliranjem (pet vlog v epizodi Satirikona, zgodbi o pobožnjakarsko-vetrnjaški Efeški vdovi), z že kar neusmiljenim komedijantskim efektom svojih pikrih tonov, artikulacijskih in "timbralnih" oznak, z gestiko in grimaso, ki oživljata, preigravata in hkrati tudi že komentirata iz duhovite oddaljenosti, skratka z nastopom, ki tako hedonistično premeša in zavre sokove življenja, da se spomnimo celo smrti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani