nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pomeni namreč prostor zaostalosti in nasilnosti, pravi pravcati zverinjak Evrope, v katerem živijo spomini na vampirje, lovce na glave in ljudi s prašičjimi repi; Balkan je Divji vzhod, kjer si v medsebojnih sporih puščajo kri, ki častijo osebno oborožitev, ne skupinska orodja; pomeni pa tudi prostor pristne čutnosti, iskrene poltenosti in fantastičnih pustolovščin, ki ga je v »soteskah Balkana« za množično bralstvo odkrival nemški romantični pisatelj, za intelektualne kroge pa angleški pesnik Lord Byron, ki je plemenito eksotiko našel med grškimi uporniki proti otomanskemu cesarstvu, celo za ceno lastnega življenja. Balkan v 20. stoletju pa pomeni predvsem sod smodnika in surove pretepe v vaški krčmi, prostor za trkanje po junaških prsih in praznih glavah: je predpražnik Evrope v najboljšem in odpad za njene odslužene ideje v najslabšem smislu.
Res so Balkan poskušali prikazati tudi drugače, bolj naklonjeno, najpogosteje s prispodobo o mostu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani